Modra svetloba in očala BlueBlock: kaj kažejo raziskave?

Pri nakupu očal ti pogosto ponudijo še zaščito proti modri svetlobi. Obljuba je privlačna: manj utrujenih oči, zaščita vida in boljši spanec. A meritev, da leča filtrira del svetlobe, še ni dokaz, da izpolni vse te obljube.

V Relenserju ne zagovarjamo doplačil, ki jih prodaja strah namesto dobrih dokazov. Pri običajni uporabi zaslonov raziskave ne upravičujejo trditve, da potrebuješ prozoren filter BlueBlock za zaščito mrežnice. Koristi za kratkotrajno utrujenost oči niso prepričljivo dokazane. Pri spanju pa moramo ločiti skoraj prozorne premaze od močno obarvanih večernih očal.

To ne pomeni, da je vsaka modra svetloba v vseh okoliščinah neškodljiva. Pomembni so jakost, trajanje in čas izpostavljenosti. Zato poglejmo, kaj so raziskave dejansko merile in kaj iz njih lahko sklepamo.

Če modra svetloba ni krivec, zakaj nas po delu bolijo oči?

Po osmih urah pred zaslonom so oči utrujene, telefon pa uporabljamo še zvečer. Če lahko dodaten sloj zaščiti naš vid, zakaj bi pri tem varčevali?

Težava je v obljubi in vzroku. Dolgotrajno delo na bližino obremenjuje ostrenje, med uporabo zaslonov pa pogosto manj oziroma nepopolno mežikamo. To lahko prispeva k utrujenosti in suhim očem. Nelagodje samo po sebi še ne pomeni poškodbe mrežnice. Filter modre svetlobe ne odpravi potrebe po ostrenju in ne izboljša mežikanja.

Težave so resnične. Pekoče oči, občutek peska, občasno zamegljen vid in glavobol niso nekaj, kar bi si človek izmislil. Vendar iz tega, da se pojavijo med delom za računalnikom, še ne izvemo njihovega vzroka.

Pri gledanju na bližino mora oko prilagajati ostrenje, obe očesi pa morata usklajeno gledati isti predmet. Če ure in ure gledamo na podobno razdaljo, je za človeka to zelo naporno. Dodatne težave lahko povzročajo neustrezna dioptrija, drobna besedila ali bleščanje. Sheppard in Wolffsohn, 2018: digitalno naprezanje oči

Med delom na zaslonu tudi manj mežikamo oziroma vek ne zapremo povsem. Solzni film se zato slabše obnavlja. Če v obraz piha še klima, dobimo povsem razumljiv razlog za suhe in razdražene oči. Filter modre svetlobe ne odpravi napačne dioptrije in nas ne pripravi do popolnega mežika. AAO EyeWiki: digitalno naprezanje oči

Kaj sploh je modra svetloba?

Vidna svetloba je sestavljena iz različnih valovnih dolžin, ki jih zaznavamo kot različne barve. Modri del vidnega spektra običajno opisujemo s približno 400 do 500 nanometri.

Modra svetloba prihaja od sonca, iz svetilk in iz zaslonov. S telefoni in računalniki ni bila izumljena nova vrsta sevanja. Del svetlobe, ki jo oddajajo, spada v isti vidni spekter, ki ga dobimo na prostem.

O'Hagan in sodelavci so primerjali vire svetlobe, med njimi zaslone in modro nebo. Noben od preizkušenih zaslonov se ni niti približal uporabljeni meji nevarne izpostavljenosti. O'Hagan in sod., 2016

Zakaj se potem toliko govori o »visokoenergijski modri svetlobi«?

Ker ima posamezen foton modre svetlobe več energije kot foton rdeče svetlobe. To je fizikalno pravilno. Toda za oceno nevarnosti potrebujemo še podatke o jakosti, trajanju izpostavljenosti in tem, koliko svetlobe doseže tkivo. Sam pridevnik »visokoenergijska« ne pove, da je računalnik nevaren.

Kaj so pokazale znanstvene raziskave očal proti modri svetlobi?

V raziskavi iz leta 2021 so preučevali 120 ljudi s simptomi digitalnega naprezanja. Študija je bila dobro izvedena, saj je bila randomizirana in dvojno maskirana (udeleženci in raziskovalci, ki so ocenjevali izide, niso vedeli, kdo nosi kateri filter). Filter proti modri svetlobi ni prinesel statistično značilnega izboljšanja simptomov v primerjavi s prozorno kontrolno lečo. Singh in sod., 2021

Širšo sliko daje Cochraneov pregled iz leta 2023, ki je vključil 17 randomiziranih raziskav s skupno 619 ljudmi. Ugotovil je, da filtri pri kratkotrajnem spremljanju morda ne zmanjšajo utrujenosti oči v primerjavi z lečami brez filtra. Dokazi o vplivu na spanec so bili negotovi; dolgoročne zaščite mrežnice vključene raziskave niso dokazale. Cochrane, 2023

Tudi britanski College of Optometrists je mnenja, da ni znatnih dokazov, da filter proti modri svetlobi izboljšuje vid, zmanjša naprezanje ali izboljša spanec. Stališče strokovnega združenja

Kaj pa raziskave, v katerih modra svetloba poškoduje mrežnico?

Obstajajo tudi takšne raziskave, ki na videz dokazujejo škodljivost modre svetlobe. Z dovolj intenzivno ali dovolj dolgo svetlobno izpostavitvijo lahko v laboratoriju povzročimo poškodbe. Treba pa je pogledati, komu so svetili v oči in kako.

V raziskavi Sánchez-Ramos in sodelavcev iz leta 2021 so uporabili 36 podgan. Okoli kletk izpostavljenih skupin je bilo šest tabličnih zaslonov, postavljenih približno 10 centimetrov od sten kletke. Svetili so 16 ur na dan, tri mesece; vsak dan je sledilo osem ur teme. Ena skupina je bila izpostavljena zaslonom brez filtrov, druga zaslonom s filtri Reticare, tretja pa ni bila izpostavljena zaslonom. Filtrirana skupina je imela manj nekaterih znakov poškodbe mrežnice. Sánchez-Ramos in sod., 2021

To je rezultat pri podganah v opisanih pogojih. Človek, ki dela za računalnikom, nima šestih zaslonov okoli glave na razdalji 10 cm. Razlikuje se tudi zgradba oči podgan in ljudi. Poleg tega so raziskovalci preizkušali folijo na zaslonih, ki spreminja spekter in količino prepuščene svetlobe, ne prozornega premaza na očalih.

Poskus zato lahko podpira nadaljnje raziskovanje. Ne dokazuje pa, da uporaba telefona pri človeku povzroča bolezen mrežnice ali da jo doplačilo za BlueBlock pri optiku prepreči.

Kaj pa spanje? Tu zgodba ni povsem enaka

Svetloba sodeluje pri uravnavanju naše notranje ure. Večerna svetloba lahko zavira večerni porast melatonina in zamakne pripravo telesa na spanje. Dnevna svetloba pa je normalen in pomemben signal za budnost ter časovno usklajevanje ritma. Brown in sod., 2022: svetloba, notranja ura in spanje

V očesu imamo celice, ki telesu sporočajo, kdaj je dan in kdaj noč. Posebej občutljive so na modroturkizni del svetlobe, okoli 480 nanometrov. Leča lahko zadrži precej svetlobe v drugem delu modrega spektra, v območju, na katero so občutljive te celice, pa signal za notranjo uro zmanjša le malo. Glickman in sod., 2025, tabela 1

Glickman in sodelavci so leta 2025 primerjali 26 očal oziroma filtrov. Iz njihovih spektralnih lastnosti so izračunali, koliko zmanjšajo svetlobo, pomembno za spanje. Če začetno količino tako ovrednotene svetlobe pri standardni dnevni osvetlitvi predstavimo kot 100 enot, je skozi lečo Crizal Prevencia od Essilorja, ki se oglašuje kot BlueBlock leča, prišlo približno 90 enot, skozi oranžni filter UVEX SCT-Orange pa približno 4 enote. Prva je torej zmanjšala takšno svetlobo za približno 10 %, druga za približno 96 %. Glickman in sod., 2025, tabela 1 Takšna razlika je vidna že na prvi pogled, saj so ene leče praktično prozorne, druge pa živo oranžne.

Takšno razliko skriva skupno ime očala proti modri svetlobi. Rezultatov raziskave močno oranžnih večernih očal zato ne moremo uporabiti kot dokaz, da bo skoraj prozoren premaz na vsakodnevnih očalih izboljšal spanec.

Toda 96 % manj tako ovrednotene svetlobe ne pomeni 96 % boljšega spanja. Ta primerjava opisuje filtriranje. Dejanski odziv telesa je odvisen tudi od začetne jakosti svetlobe, ure in trajanja uporabe. Brown in sod., 2022: svetloba, notranja ura in spanje

Nekatere manjše raziskave močno obarvanih večernih očal poročajo o koristih. Vendar pregled objektivnih meritev spanja iz leta 2025, ki je zajel tri raziskave s 49 udeleženci, ni pokazal statistično značilnega izboljšanja časa uspavanja ali skupnega trajanja spanja. Podatkov je bilo malo, ocene pa nenatančne. Luna-Rangel in sod., 2025

Iz vpliva svetlobe na melatonin torej ne moremo sklepati, da bo običajen prozoren premaz izboljšal spanec. Praktičen prvi korak je zmanjšanje močne večerne osvetlitve in svetlosti zaslona. Toplejše barve zaslona so lahko del takšne prilagoditve, niso pa zagotovilo za dober spanec. Brown in sod., 2022: svetloba, notranja ura in spanje Na napravah lahko vklopiš nočni način ali uporabiš program, kot je f.lux.

Prodajne obljube, pri katerih se je vredno ustaviti

Pri prodaji filtrov se ponavlja nekaj načinov prepričevanja. Pri vsakem je smiselno vprašati, kaj prikaz ali raziskava v resnici dokazuje.

1. Velika nevarnost

Če je zaslon predstavljen kot nekaj, kar poškoduje oči, postane dodaten filter skoraj samoumeven. Kdo namreč ne bi doplačal 30 evrov zato, da si ne poškoduje oči? Še posebej, če gre za naše otroke.

V katalogih proizvajalcev leč so računalniki, telefoni in tablice navedeni med viri modre svetlobe. Govorijo tudi o možni dolgoročni poškodbi oči zaradi prekomerne izpostavljenosti. Ta dodatni sloj je tako umeščen v zgodbo o nevarnosti in zaščiti. Essilor: katalog Crizal, razdelek Crizal Prevencia / Crizal for Kids

Ključna beseda je »prekomerno«. Da lahko prekomerna izpostavljenost škoduje, še ne pove, da je izpostavljenost pri običajni uporabi zaslona takšna, Pomembno je, kakšno izpostavljenost so dejansko merili. Šest tablic okoli kletke, ki svetijo 16 ur na dan, ni enak scenarij kot običajna uporaba računalnika.

2. Demonstracija, ki pokaže filtriranje, prodaja pa zdravje

Če prodajalec pokaže, da skozi lečo pride manj svetlobe neke barve, je demonstracija resnična. Toda s takšnim prikazom nismo izmerili utrujenosti oči, spanja ali vpliva na mrežnico. Videli smo samo filtriranje. Za zdravstveno korist potrebujemo ustrezne klinične dokaze, posebej dragocena pa je neodvisna potrditev.

3. Odstotek brez pojasnila

»Blokira do 40 odstotkov modre svetlobe« zveni natančno. Manj jasno je, ali odstotek velja za ves modri del spektra, samo njegov ozek del ali eno valovno dolžino. Pomembno je tudi, s čim izdelek primerjajo.

Dva podobna odstotka zato lahko opisujeta različni leči. In tudi natančna meritev filtriranja še ne pomeni enakega odstotka zmanjšanja zdravstvenega tveganja. Za tak sklep bi morali poznati začetno tveganje in dokazati, da ga izdelek spremeni. Rampersad in Carlson, 2024

4. »Klinično dokazano«, dokazi pa ne podpirajo obljube

To ni samo načelna pripomba. Britanska Advertising Standards Authority je julija 2022 ugodila pritožbi glede oglasa BlueBlock očal Gamer Advantage, ki je očalom pripisoval klinično dokazano izboljšanje spanja prek delovanja na melatonin. Predložena dokazila, med njimi magistrsko delo in znanstvena posterja, po presoji ASA niso zadostovala. Oglasa v takšni obliki niso smeli ponoviti. Odločitev ASA, 27. julij 2022

Kdo plača raziskavo in zakaj je to pomembno?

Proizvajalci lahko financirajo kakovostne raziskave. Njihovo sodelovanje samo po sebi ne pomeni, da so podatki napačni. Vendar moramo vedeti, kdo je financiral delo, kdo je pripravil poskus in kdo ima poslovni interes za uspešne rezultate raziskave, ki nato pomagajo pri prodaji dodatkov leč.

Pri pregledu zbrane literature smo našli več konkretnih primerov, ki jih je vredno poznati.

JINS in raziskava utrujenosti oči. V študiji Lina in sodelavcev iz leta 2017 je sodelovalo 36 ljudi. Pri močnejšem filtru so našli ugodnejši rezultat na testu zaznavanja utripanja svetlobe in pri nekaterih simptomih. Članek razkriva, da je JIN oziroma JINS zagotovil leče, pripravil randomizacijski razpored in poskrbel za maskiranje raziskovalcev glede leč. Podjetje je raziskavo tudi finančno podprlo; dva avtorja sta razkrila finančna oziroma svetovalna razmerja. Lin in sod., 2017

To je ključna vloga podjetja pri izvedbi. Ni dokaz prirejanja, pomeni pa, da je majhen pozitiven rezultat treba presojati skupaj z omejitvami zasnove in drugimi raziskavami, vključno z večjim preskusom, ki koristi ni potrdil. Singh in sod., 2021

Essilor in raziskava nehotenega zapiranja vek. Monschein in sodelavci so leta 2023 preizkušali leče Crizal Prevencia pri ljudeh z blefarospazmom. To je bolezenska motnja, pri kateri se mišice okoli oči nehoteno krčijo in zapirajo veke. Raziskovalci so šteli, kako pogosto udeleženci mežikajo v različnih pogojih, denimo med branjem in mirovanjem. Vsak je zaporedoma nosil leče s filtrom in kontrolne leče brez tega filtra, vsake po dva tedna. Od 24 vključenih ljudi so v končno analizo zajeli 15.

Rezultat je bil mešan. V štirih od šestih preizkusnih pogojev so s filtrom mežikali manj pogosto kot s kontrolnimi lečami. Ko pa so rezultat primerjali s stanjem pred začetkom preizkušanja očal, niso ugotovili statistično zanesljivega izboljšanja. Filter je bil torej pri delu meritev boljši od kontrolne leče, niso pa dokazali izboljšanja glede na začetno stanje.

Dodatna omejitev je število primerjav. Več različnih rezultatov ko preverjamo, več je možnosti, da bo kakšen videti ugoden zgolj po naključju. Raziskovalci lahko pri statistični analizi to upoštevajo in za pozitiven sklep zahtevajo strožji dokaz. Tu takšnega popravka niso uporabili, ker so študijo razumeli kot začetno raziskovanje možnega učinka. Monschein in sod., 2023

To ne pomeni, da so ugodni rezultati nujno naključni. Pomeni pa, da gre za namig, ki potrebuje potrditev v večji, dobro zasnovani raziskavi. Poleg tega so preučevali določeno motnjo zapiranja vek, zato iz teh rezultatov ne moremo sklepati, da isti filter pomaga pri običajni utrujenosti oči za računalnikom.

Članek tudi razkrije, da je študijo plačal Essilor in navaja, da Essilor ni sodeloval pri zasnovi, analizi ali pisanju. Monschein in sod., 2023, razdelek Funding Ključno je, da gre za raziskavo točno določene bolezni, ki je ne moremo uporabljati kot splošen dokaz za pisarniške uporabnike.

Reticare in poskus s podganami. Pri prej opisanem poskusu je pomembno, kako so živali izpostavili svetlobi. Pred začetkom so bile podgane 14 dni v temi. Nato je okoli kletk izpostavljenih skupin svetilo šest tablic z belim prikazom pri največji svetlosti, postavljenih približno 10 centimetrov od sten kletke. Zasloni so svetili 16 ur na dan, tri mesece; vsak dan je sledilo osem ur teme.

To je dolgotrajna izpostavljenost zaslonom z vseh štirih strani kletke, ki je ne moremo preprosto enačiti s človekom, ki uporablja računalnik ali telefon. Tudi avtorji svoj cikel 16 ur svetlobe in osem ur teme opišejo kot bolj agresiven od 12-urnega cikla svetlobe in teme v primerjani starejši raziskavi. Rezultat pokaže učinek filtra v teh pogojih pri podganah; ne dokazuje, da ljudje za običajno uporabo zaslonov potrebujejo zaščitna očala. Članek v reviji Cells, metode in razprava

Pomembna je še poslovna povezava. Preizkušali so zaslonski filter Reticare, članek pa navaja, da ni prejel zunanjega financiranja in da avtorji nimajo konflikta interesov. Podjetje na svoji spletni strani Celio Sánchez-Ramos, prvo avtorico članka, predstavlja kot soustanoviteljico in znanstveno vodjo. Razkritja v članku, predstavitev na strani Reticare

Ne trdimo, da so vse industrijsko financirane raziskave neveljavne. Problem nastane, ko majhna ali posredna raziskava v prodaji postane trden dokaz za doplačilo, čeprav takšnega sklepa ne podpira.

Kaj lahko dejansko naredimo za udobnejše gledanje?

Pomembna osnova sta pravilno izmerjena dioptrija in ustrezna korekcija za razdaljo dela. Odmori so koristna navada, ne morejo pa nadomestiti potrebnih očal.

Redno prekini gledanje na bližino. Praktičen opomnik je pravilo 20–20–20: približno vsakih 20 minut za 20 sekund poglej nekaj, kar je oddaljeno vsaj 20 čevljev oziroma 6 metrov. To ni čarobna formula, pri kateri mora biti vsaka številka popolna. Raziskava pri 29 uporabnikih je ob opomnikih pokazala zmanjšanje simptomov, ne pa izboljšanja večine objektivnih znakov suhega očesa. Natančen najboljši razpored odmorov še ni zanesljivo določen. Talens-Estarelles in sod.

Pazi na popolne mežike. Med delom občasno nežno zapri veke do konca. Če težave trajajo, je smiselno preveriti tudi solzni film in veke; vsak občutek suhosti nima istega vzroka. Sheppard in Wolffsohn, 2018: digitalno naprezanje oči

Izberi udobno razdaljo do zaslona. Besedilo naj bo dovolj veliko, da ga lahko bereš brez nagibanja naprej. Večji zaslon lahko olajša delo na večji razdalji, vendar ni ene najboljše razdalje za vse. Upoštevaj velikost besedila, vrsto dela in očala, ki jih uporabljaš.

Prilagodi delovno mesto. Povečaj besedilo, da se ti ni treba nagibati proti zaslonu. Zmanjšaj moteče odseve, svetlost prilagodi prostoru in prepreči pihanje zraka neposredno v obraz. Pomembno je, da je gledanje udobno, ne da je zaslon za vsako ceno čim temnejši. Sheppard in Wolffsohn, 2018: digitalno naprezanje oči

Preveri dioptrijo in razdaljo dela. Očala za daljavo, branje in delo za računalnikom niso vedno ista rešitev. To je posebej pomembno, ko se pojavijo težave z bližino. Ustrezna korekcija za konkretno delovno razdaljo je pomemben del udobnega dela za računalnikom. AAO EyeWiki: vzroki in obravnava digitalnega naprezanja

Pri otrocih poskrbi tudi za čas zunaj. Več časa na prostem je povezano z manjšim tveganjem za nastanek kratkovidnosti. To ni zdravljenje že nastale dioptrije, je pa pomembnejša tema za pogovor o otrokovih navadah kot samodejno doplačilo za modri filter. Rose in sod., 2008

Če se bolečine, zamegljen vid ali druge težave ponavljajo, je potreben pregled. Dolgotrajnih težav ne odpravimo s tem, da jih poimenujemo »modra svetloba«.

Zakaj v Relenserju tega dodatka ne zagovarjamo

Tudi mi v Relenserju prodajamo leče in živimo od tega. Naše vodilo je, da strankam svetujemo tako, kot bi svetovali našim mamam. Zato ne zagovarjamo doplačila za skoraj prozoren filter na podlagi obljub o zaščiti pred zasloni, ki jih raziskave ne podpirajo.

Enako kritično presojaj tudi nas. Zato smo pri trditvah dodali povezave do virov, pri raziskavah pa smo opisali tudi omejitve.

Nekaterim ljudem je premaz proti modri svetlobi subjektivno všeč, zato je tudi v naši ponudbi. Osebna izbira je nekaj drugega kot dokazana zdravstvena nujnost. Kot nujno zaščito pred zasloni ga ne priporočamo. Če imaš dodatna vprašanja, nam piši. Pomagali ti bomo izbrati leče za tvojo dioptrijo in način dela. Oglej si možnosti menjave leč.